New Page 0

2008 - 2009

BOŽIČNI KONCERT V ŽUPNIJSKI CERKVI NA BREZNICI, 27.12.2009

Kot že mnogo let doslej, smo tudi letošnje koledarsko leto zaključili s koncertom v domači cerkvi. Zapeli smo nekaj slovenskih božičnih pesmi in posegli tudi na področje znanih božičnih popevk. Cerkev je bila tokrat nabito polna, nekoliko tudi zaradi naših letošnjih gostov - Mance in Benjamina Izmajlova. Manca je zapela nekaj božičnih pesmi in predstavila tudi nekaj skladb iz njenih mednarodnih projektov Slovensko srce in Slovanska duša. Mož Benjamin je njeno petje spremljal z violino. Obema najlepša hvala za prijetno glasbeno druženje.

BOŽIČNI KONCERT V HOTELU LEK KRANJSKA GORA, 24.12.2009

Že kar nekaj let prešernovci božični večer preživimo v kranjskogorskem hotelu Lek, kjer gostom s pesmijo popestrimo božični večer. Tokrat je bil hotel napolnjen do zadnjega kotička. Koncert smo izvedli v prijetnem vzdušju sprejemne avle.

foto: Bojan Markun

DVIG BOŽIČNEGA DREVESCA, 19.12.2009

Zavod za kulturo je organiziral prijetno prireditev, ki je potekala ob jezu v Završnici. Vreme obiskovalcem ni bilo ravno naklonjeno, saj je bilo peklensko mraz. Kljub temu je prišlo kar veliko ljudi. Nekaj božičnih pesmi smo zapeli Prešernovci, zaigrala je tudi Godba Gorje. Potem je prišel trenutek, ko je v ledeno Završnico skočil potapljač ter iz vode dvignil božično drevesce. Prireditev se je zaključila z ognjemetom.

foto: Peter Lužnik / www.zirovnica.com

OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ŽIROVNICA, 3.12.2009

Osrednja proslava je potekala v kulturni dvorani na Breznici. V programu so nastopile skupine domačega kulturnega društva in igralska skupina OŠ Žirovnica z gosti. Program je vseboval izbrane pesmi v počastitev kulturnega praznika, igro v skrajšani prvotni in moderni verziji Kako je Trebušnik hodil na Triglav ter plesno točko Otroške folklorne skupine z nagrajeno odrsko postavitvijo. Slavnostni govornik je bil župan Občine Žirovnica g. Leopold Pogačar.

foto: Peter Lužnik / www.zirovnica.com

MARTINOVANJE V DVORANI NA BREZNICI, 14.11.2009

Ob martinovem zadiši po zimskih jedeh. Pečena gos ali raca, rdeče dušeno zelje in mlinci so tradicionalna jedila, ki jih pripravljajo tako rekoč po vsej Sloveniji. Zraven sodi kajpak mlado vino oziroma mošt, ki ga prav sveti Martin zbistri v brezhibno rujno kapljico. In seveda praznovanje s krstom vina, da je vse po starih šegah in navadah.

Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred Kristusom, čeprav ima videz cerkvenega. V jesenskih slavjih in pojedinah so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa naslavljali priprošnje za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Martinovo je pravzaprav zahvalni dan, v tem času so pridelki pod streho, živina se je vrnila s paše in mošt je dozorel v vino. Hrane, zlasti mesa, je bilo več kot dovolj, zato so si naši predniki privoščili obilna slavja in pojedine. Po legendi sodi na martinovo, torej 11. novembra, na mizo gos, saj se je baje sveti Martin pred oznanilom, da je imenovan za škofa, zaradi svoje skromnosti skril med gosi. Te so ga izdale in za kazen so morale umreti. Posebno slovesno je bilo martinovanje v vinskih krajih, saj se je ob Martinu mošt spremenil v vino. Danes na številnih prireditvah uprizarjajo šaljivi krst vina, ki ga opravi našemljeni škof Martin, praznujejo in blagoslavljajo pa tudi po zidanicah.

Da pa je praznik svetega Martina res vesel praznik, smo občutili tako nastopajoči, kot gostje v dvorani na Breznici v soboto, 14. novembra na »Martinovem koncertu«, ki smo ga organizirali in izvedli člani mešane pevske skupine dr. France Prešeren Žirovnica. V dobri uri in pol se je poleg veselih pesmi po dvorani razlegal smeh, ki so ga iz naših src privabile Predice iz Srednje vasi. S svojimi šaljivimi zgodbami in spontano igro na odru, so očarale vse, do zadnjega kotička v dvorani. Veselo razpoloženje pa je začinil tudi Dani Rajh s svojo »frajtonarco«, na katero je poigraval in zraven pripovedoval hudomušne zgodbe, za zaključek pa uprizoril šaljivi krst mošta, ki se spremeni v vino.

Skupino predic sestavljajo gospe iz KUD Triglav, Srednja vas v Bohinju, ki v svojih narodnih nošah in s svojimi rekviziti v pesmi in besedi predstavljajo delo teric, predic in tkalcev, ter star običaj bohinjskega kraja, imenovan "na preji". Sedijo ob kolovratih, pojejo in predejo, pa tudi kakšnega grešnika v vasi dobro oberejo. S svojim programom nastopajo na mnogih prireditvah in vedno znajo navdušiti svoje gledalce in poslušalce.

Dani Rajh pa je muzikant, pesnik in veseljak, ki prihaja iz Pomurja. Piše šaljive pesmi v slovensko goriškem narečju, svoje knjige pa tudi sam ilustrira z zabavnimi ilustracijami. V prostem času igra diatonično harmoniko, na katero vam lahko zaigra s steklenico ali pa s čevljem. Izdal je tri knjige: Sunce peče na žrjava lica, Ka de štima rejs taprava in Klopotec kleple prejk bregače.

Na koncu se pevci in pevke iskreno zahvaljujemo vsem obiskovalcem, ki ste pripomogli k izvedbi tega koncerta, še posebej pa Kulturnemu društvu dr. France Prešeren Žirovnica – Breznica, Občini Žirovnica, Jelki Leben, gledališču Toneta Čufarja Jesenice, PT Resman d.o.o. Zgoša, Savskim elektrarnam PE Moste, Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica, Jožetu Hausmanu in seveda Petru Lužniku, za vso tehnično pomoč, ki smo jo v dvorani še kako potrebovali.

Jerneja Stres

foto: Peter Lužnik / www.zirovnica.com

OTVORITEV NOVIH FITNES PROSTOROV V ŽIROVNICI, 30.10.2009

Žirovnica je končno pričakala prenovljen TVD Partizan, v katerem se sedaj nahaja tudi fitnes prostor. Otvoritveni nagovor sta izvedla g. Marko Božič in župan Leopold Pogačar. V kulturnem programu smo sodelovali domači kantavtor Aleksander Mežek in Mešana pevska skupina dr. France Prešeren.

foto: Peter Lužnik / www.zirovnica.com

VRISKAL SEM, PEL..., 24.10.2009

Zborovski koncert Avsenikove glasbe pod Avsenikovo marelo v Begunjah je potekal tretjič. Na koncertu smo nastopili Mešana pevska skupina dr. France Prešeren iz Žirovnice (umetniška vodja Irena Kosmač), Moška komorna skupina Limbar iz Moravč (umetniški vodja Tomaž Pirnat), Otroški pevski zbor Zvonček iz Moravč (zborovodkinja Barbara Fale), Vokalna skupina Krila iz Šmartnega pri Ljubljani umetniška vodja Mojca Lorber), Skupina sester Trobec - Žagar iz Ljubljane (umetniška vodja Tamara Avsenik) in Komorna skupina Amadeus iz Šmarja pri Jelšah (umetniška vodja Martina Rančigaj).

GOSTOVANJE NA KONCERTU PEVSKIH ZBOROV OSNOVNE ŠOLE BLED, 5.6.2009

Pevski zbori OŠ prof.dr.Josipa Plemlja Bled (OPZ Bled, OPZ Ribno, MPZ Bled) pod vodstvom zborovodkinje Irene Kosmač, so izvedli svoj tradicionalni zaključni koncert S pesmijo v poletje. Skupaj z njimi sta nastopila še Mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa v Avstriji in Prešernovci iz Žirovnice. Prvič v dolgoletni karieri zborovodkinje se je zgodilo, da so se na odru zbrali vsi njeni pevci. Za zaključek koncerta so vsi skupaj zapeli še skladbo Marjana Vodopivca Bratovščina Sinjega Galeba, s katero se vedno ta koncert tudi zaključi.

OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN NA JESENICAH, 22.5.2009

Na razpis se je prijavilo 11 skupin, ki združujejo 199 pevcev in pevk. Sodelovali so Kvintet za 5, Pojem.si, Učiteljski ženski pevski zbor Mavrica, Mešani pevski zbor Odmev Kranjska Gora, Ženski pevski zbor Društva upokojencev Slovenski Javornik, Moški pevski zbor Društva upokojencev Jesenice, Komorni pevski zbor Vox Carniolus, Mešana pevska skupina dr.France Prešeren Žirovnica, Moški kvintet KD dr.France Prešeren Žirovnica, Mešani pevski zbor Nagelj Hrušica in Ženski pevski zbor Milko Škobrne Jesenice. Zbore je strokovno ocenjeval g.Mitja Gobec. Za nastop smo bili zelo pohvaljeni, kar si lahko preberete tudi v oceni, ki jo je podal g.Gobec. Program je povezovala Maruša Stres.

Na območni pevski reviji se je s svojim zborom Pojem.si prvič predstavil tudi Tone Špendov, sicer član Prešernovcev.

PRVOMAJSKA PROSLAVA NA ZELENICI, 1.5.2009

Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja.

Deveto leto zapored smo se Prešernovci povzpeli do Koče na Zelenici in pod okriljem Planinskega društva Žirovnica pripravili praznični program. Slavnostni govornik je bil g. Izidor Jekovec. V svojem govoru je zelo lepo dejal: "...nekateri bi radi ta praznik kar izbrisali. Kljub temu je preživel vse politične sisteme. Praznik bo živel, dokler se bodo ljudje zbirali in družili tako, kot mi danes..."

MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE SLOVAKIA CANTAT V BRATISLAVI, 23.-26.4.2009

Prešernovci smo se z veseljem odzvali povabilu dr. Milana Kolene, direktorja festivala, ki smo ga prejeli lani po udeležbi na mednarodnem tekmovanju v Riminiju, kjer je gospod zasedal mesto v mednarodni žiriji. Za tekmovanje je bilo razpisanih 16 kategorij, mi smo se prijavili v dve: F1 (ljudska pesem a cappella) in H (sakralna glasba a cappella). Registriranih je bilo 55 zborov iz 17 držav (Italije, Estonije, Poljske, Grčije, Bolgarije, Norveške, Madžarske, Rusije, Latvije, Danske, Hrvaške, Finske, Švedske, Češke, Srbije, Romunije, iz Slovenije nas je bilo prijavljenih kar 13), kar je pomenilo skupaj 1500 pevcev. Na pot smo se podali preko Celovca, Gradca in Dunaja. Nastanjeni smo bili v hostlu Zvarač, ki je deloval še precej "socialistično". Po kratkem počitku je sledila prva vaja, saj nas je zvečer čakal nastop na otvoritvi tekmovanja. Peli smo v Jezuitski cerkvi, ki je bila na tem koncertu nabito polna. Predstavilo se je 13 zborov iz Rusije, Danske, Romunije, Srbije, Latvije, Bolgarije, Švedske, Hrvaške, Italije in še trije zbori iz Slovenije.

V petek smo najprej imeli vajo, potem pa ob 9.42 že prvo tekmovanje in sicer v sakralni glasbi. Peli smo v dvorani Moyzesova Sieň, ocenjevala pa nas je sedemčlanska komisija, ki ji je predsedoval slovaški dirigent in skladatelj Milan Kolena. Z nami so tekmovali še zbor iz Srbije, dva zbora iz Rusije in Češke, zbor iz Finske in Švedske ter zbori iz Slovenije: mešani pevski zbor Carus iz Maribora, dekliški pevski zbor Radost Godovič, mešani pevski zbor Mysterium in mešani pevski zbor Musica viva iz Kranja, akademski pevski zbor Maribor in vokalna skupina Goldinar iz Postojne.

Dobro uro po tem tekmovanju smo nastopili na koncertu posvetne glasbe v cerkvi Klárisky. Kratko vajo smo opravili kar na ulici v najstarejšem delu Bratislave.

Popoldan smo imeli vodeni ogled mesta. Sprehodili smo se mimo opere, filharmonije in predsedniške palače, na ulicah pa opazili tudi nekaj skulptur, ki so prave mestne posebnosti (delavec v jarku, Napoleon, mestni frajer). Med potjo smo srečali dekliški zbor iz St. Petersburga, ki je nastopil na koncertu posvetne glasbe pred nami. Sledila je zaslužena pavza, Tone pa se je medtem povzpel še na Bratislavski grad. Večerjo smo vse dni imeli v restavraciji Archa in ugotovili, da je čez slovensko hrano ni.

V soboto je sledilo še tekmovanje v kategoriji ljudske pesmi. Peli smo v isti dvorani, kot prejšnji dan. S tem nastopom smo bili zelo zadovoljni. Na povratku do našega kombija smo odkrili Prešernovo ulico in celo spominsko tablo, posvečeno Francetu Prešernu.

Zvečer je sledila razglasitev rezultatov. Vsi zbori smo se zbrali na Mestnem trgu. Na oder smo stopili zborovodje in člani komisije, ki so jo sestavljali Doc. Mgr. Jan Maria Dobrodinský, Prof. PaedDr.Jiři Kolář in doc. Ing. Vlastislav Novák iz Češke, iz Slovaške Dr. Milan Kolena in doc.Mgr. Art. Ondrej Šaray, iz Litve Doc. Rolandas Daugela ter Prof. Vytautas Miskinis in iz Poljske Prof. Czeslaw Freund. V kategoriji sakralne glasbe smo prejeli bronasto priznanje (19,66 točk), v kategoriji ljudske glasbe pa srebrno priznanje (23,96 točk).

V nedeljo je napočil čas za odhod proti domu. Ustavili smo se še na Dunaju. S podzemno železnico smo se odpeljali v center mesta, se sprehodili mimo Mestne hiše, Parlamenta in Hofburga do Hiše glasbe, kjer smo se igrali z zvokom in se preizkusili kot dirigenti Dunajske filharmonije.

Pevci in umetniška vodja Irena Kosmač smo na priznanji zelo ponosni. Hkrati pa smo veseli, da se lahko v tako številni konkurenci mladih in šolanih glasov še vedno držimo nekje v »zlati« sredini.

Na koncu velja še zahvala vsem, ki nam na kakršen koli način pomagate, da naše kraje pod Stolom lahko zastopamo v tujini, še posebej pa Občini Žirovnica in Kulturnemu društvu dr. France Prešeren Žirovnica – Breznica, ter seveda Savskim elektrarnam PE Moste in podjetju Tela Vital d.o.o. Ljubljana, ki sponzorsko skrbita za naše prevoze.

ZABAVNO DRUŽENJE OB PRAZNOVANJU ŠESTEGA KRIŽA NAŠEGA PEVCA STANETA PISKA, 6.3.2009

Čas za vse enako teče, mu nihče ne ubeži,
danes eden, jutri drugi, let kar 60 slavi.
STANE, ti si sedaj na vrsti, zato zdravja, sreče ti želimo in še veliko lepih dni!

PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V VRBI, 8.2.2009

Kljub slabemu vremenu se je tudi tokrat v Vrbi zbralo lepo število obiskovalcev. Veliko pozornosti je bilo namenjeno letošnjemu častnemu govorniku, predsedniku RS g. Danilu Türku. V kulturnem programu smo sodelovali Mešana pevska skupina dr. France Prešeren, Moški kvartet dr. France Prešeren, dijaki EGSŠ Radovljica in dramski igralec g. Aleš Valič. Program sta prijetno povezovala ga. Maruša Stres in g. Lojze Ropret.

foto: Bojan Markun, Peter Lužnik in Kaja Pogačar

OBČINSKA PROSLAVA OB 10-LETNICI OBČINE ŽIROVNICA, 5.12.2008

Letošnja občinska proslava je bila še posebej slavnostna, saj Občina Žirovnica praznuje 10 let obstoja. Prireditev je tokrat potekala v telovadnici OŠ Žirovnica, saj bi bila dvorana na Breznici premajhna za vse obiskovalce. Slavnostni govornik na proslavi je bil župan g. Leopold Pogačar. V kulturnem programu so sodelovali KD dr. France Prešeren, Otroška folklorna skupina, Moški pevski zbor iz Vojnika in glasbena delavnica Musike iz Radovljice. Na proslavi so bila podeljena tudi priznanja in nagrade Občine Žirovnica za leto 2008. Prejemniki so bili:

Planinsko društvo Žirovnica (Občinsko priznanje plaketa Občine Žirovnica)
Župnijska Karitas Breznica (Občinsko priznanje plaketa Občine Žirovnica)
Miha in Tomaž Pirih (Občinsko priznanje nagrada Občine Žirovnica)
Organizacijski odbor Selo-Sela-Sele (Občinsko priznanje nagrada Občine Žirovnica)
Agrarna skupnost Zabreznica-Selo (Občinsko priznanje nagrada Občine Žirovnica ob 10. letnici občine)
Podjetje Medium d.o.o.(Občinsko priznanje nagrada Občine Žirovnice ob 10-letnici občine)
Žirovnica. com (Občinsko priznanje nagrada Občine Žirovnica ob 10-letnici občine)
Savske elektrarne d.o.o. (Občinsko priznanje nagrada Občine Žirovnica ob 10-letnici občine)
Irena Kosmač (Občinsko priznanje nagrada Občine Žirovnica ob 10-letnici občine)

foto: Kaja Pogačar, Bojan Markun in Peter Lužnik

PREDSTAVITEV NOVEGA ZBORNIKA V ZAVETJU STOLA

Ob desetletnici obstoja samostojne Občine Žirovnica, je le-ta izdala zbornik V zavetju Stola. Predstavitev je s tiskovno konferenco potekala v Čopovi hiši. Kulturni program je prispevala Mešana pevska skupina dr. France Prešeren.

foto:Peter Lužnik

MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE V RIMINIJU, 10-13.10.2008

Prešernovci smo se v času od 10.-13. oktobra udeležili 2. mednarodnega zborovskega tekmovanja v italijanskem Riminiju. Mesto nas je pričakalo v poletnem vzdušju, sicer brez tradicionalne gneče na kilometre dolgi mestni peščeni plaži. Za spremembo smo dobili hotel v neposredni bližini Teatra Novelli, kjer je potekalo tekmovanje, zaradi česar nismo bili obremenjeni z dolgotrajnimi prevozi. Dve uri po prihodu nas je čakala že prva akustična vaja na tekmovalnem odru, ob 22.30 pa smo nastopili na prijateljskem koncertu še z nekaterimi ostalimi pevskimi zbori.

Sobota je bila za nas prost dan, kljub temu smo opravili dve vaji, in to kar na eni od mnogih teras na plaži. Popoldan smo se odpeljali v bližnji San Marino, si ogledali to malo zgodovinsko mestno državico in opravili nekaj "obveznih" nakupov.

Nedeljsko jutro smo preživeli ob petju na plaži, popoldan nas je čakal tekmovalni nastop. Sodelovali smo v kategoriji C-male pevske skupine, kjer je poleg nas nastopilo še 10 pevskih skupin. Ocenjevala nas je petčlanska komisija, ki ji je predsedoval znani litvanski skladatelj in dirigent Vytautas Miskinis. V skupini smo osvojili 4. mesto z doseženimi 65 točkami.

V veliki finale sta se uvrstila dva zbora iz vsake kategorije. Absolutni zmagovalec tekmovanja je postal Ženski komorni zbor Sv. Zlata Meglenska iz Skopja.

V ponedeljek smo se od Riminija poslovili, med povratkom domov zavili še na ogled tematskega parka Italia in Miniatura in v večernih urah prispeli domov.

Tako je za nami še eno mednarodno tekmovanje. Ponovno smo se uvrstili nekje v "zlato" sredino, s čimer smo dokaj zadovoljni.

Člani skupine se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč Občini Žirovnica,KD Dr. France Prešeren in podjetju DOKA Slovenija opažna tehnologija d.o.o., JEKO IN d. o. o. Jesenice, prevoz sta nam omogočila Savske elektrarne PE Moste in Tela Vital d.o.o.Ljubljana. Hvala vsem.

LETNI KONCERT V CERKVI NA BREZNICI, 20.6.2008

GOSTJE-MEŠANI ZBOR IZ ARGENTINSKE MENDOZE

Tudi letos smo člani Mešane pevske skupine dr. France Prešeren pod vodstvom vztrajne Irene Kosmač, uspešno »pospravili pod streho« letni koncert, na katerem smo gostili slovenski mešani pevski zbor iz argentinske Mendoze. Ob 15. uri smo goste z županom, g. Leopoldom Pogačarjem, sprejeli v Čopovi hiši v Žirovnici. Županovo prijazno dobrodošlico sta z narečno govorico dopolnila še Marja in Jože z zgodbico o Župnikovem psu Volkunu z naslovom Kdo je srnaka snedu. Sledil je ogled multivizije o naših krajih, nad katero so bili gostje izredno navdušeni. Seveda nismo izpustili tudi pokušine medice in ker je za močnim dežjem posijalo sonce, smo se odpravili še v Vrbo, v Prešernovo rojstno hišo. Za pevski sprejem Prešernovih pesmi je poskrbel moški kvintet KD dr. France Prešeren, pod vodstvom g. Franca Legata. Prijazna oskrbnica jim je ogled hiše popestrila z razlago Prešernove zgodovine, z veseljem pa je odgovorila tudi na vsa zastavljena vprašanja. Sledilo pa je presenečenje za eno izmed pevk mendoškega zbora. Gospa Marica, po domače »Kralova« iz Vrbe, nas je povabila na domač orehovec in »zasko«, saj v mendoškem zboru prepeva daljna sorodnica in srčno si je želela srečanja z njo. Kako prisrčno je bilo snidenje, vemo samo mi prisotni, drugi si lahko samo predstavljate. Domačijo smo zapustili veseli, sproščeni in zadovoljni, Kralovi sorodniki in znanci pa polni lepih vtisov srečanja. Koncert je v župnijski cerkvi na Breznici zazvenel v slogu prijateljstva, ki ga povezuje tako slovenska kot tuja pesem.

Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujemo županu, g. Leopoldu Pogačarju, za vso podporo, pomoč in potrpežljivost, predvsem pa za lepe besede, ki so mu privrele na dan po koncertu.

Zahvala pa velja tudi Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica, Gorenjskemu muzeju Kranj in oskrbnici Prešernove hiše, Kralovim iz Vrbe, Pekarni Resman z Zgoše, Kulturnemu društvu dr. France Prešeren Žirovnica–Breznica, Marji in Jožu Jalnu, moškemu kvintetu KD dr. France Prešeren, župniku g. Cirilu Berglezu, Ukmar Vojkotu in Jelki Leben. Hvala pa tudi vsem, ki ste v tako velikem številu obiskali koncert in s tem dokazali, da radi poslušate tako našo skupino, kot tudi naše goste.

foto: Jerneja Stres, Kaja Pogačar

Nekaj besed o gostujočem pevskem zboru...

Med letom 1948 je večina slovenskih naseljencev prišla v Argentino preko begunskih taborišč. Nad dvesto Slovencev se je naselilo v Mendozi, predvsem družine s številnimi otroki. Naseljevanje je bilo polno skrbi in trpljenja: težka komunikacija z nepoznanim jezikom, iskanje stanovanj, nove zaposlitve, pomanjkanje denarnih sredstev itd. V začetnih težavah jim je bila slovenska pesem v uteho. Spremljala jih je, bodrila, med seboj povezovala in jim budila upanje. Med priseljenci je bilo mnogo pevk in pevcev, ki so že v avstrijskih taboriščih sodelovali pri zborih. Prof. Božidar Bajuk jih je pozval, da so za božične praznike leta 1948 peli pri polnočnici brez partitur in glasbene spremljave. To je bil prvi nastop, rojstvo in začetek slovenskega pevskega zbora v Mendozi.

Leta 1949 je prispel v Mendozo Marko Bajuk, Božidarjev oče. Začel je s spremljavo zbora na orglah, pisal po spominu note cerkvenih, prosvetnih in umetniških pesmi ter ustvarjal nove skladbe. Leta 1953 je prevzel vodstvo zbora. S svojimi strokovnimi sposobnostmi je usposobil zbor, da je postal poznan in upoštevan v vsej mendoški provinci in tudi izven nje. Visok dosežek svojega pevskega življenja je zbor prejel leta 1961 ob praznovanju 150. obletnice argentinske osvoboditve. Nastopil je v Buenos Airesu na dveh koncertih in požel veliko priznanje. Nepozaben dogodek je bil takratni nastop skupnih slovenskih buenosaireških pevskih zborov skupno z mendoščani.

Po smrti Marka Bajuka leta 1961 je vodstvo ponovno prevzel sin Božidar. Zbor je v spomin pokojnemu pevovodji vpeljal vsakoletni koncert na Markovo nedeljo. Leta 1982 na stoletnico rojstva Marka Bajuka je zbor posnel 17 pesmi v njegovi priredbi.

Sredi leta 1985 je zbor prevzel Marko Bajuk,ml. Strokovno usposobljen zborovodja je v dveh letih pripravil mnogo uspešnih nastopov. Leta 1987 se je tudi on poslovil in odšel v Ljubljano na svojo glasbeno izpopolnjevanje, solo petje in pouk na glasbeni šoli. Leta 1996 je zboru zasijalo pomladansko sonce. Izseljensko društvo Slovenija v svetu je povabilo pevsko družino na obisk v domovino. Za to priložnost so povabili mladega pevovodjo Fernanda Mejiasa, poročenega s Slovenko in lep zgled slovensko-argentinske integracije. Pod njegovim vodstvom se je zbor temeljito pripravil za ta dogodek in se ob koncu leta predstavil Slovencem po raznih krajih matične domovine, avstrijski Koroški in na Dunaju. Slovenija je navdušila Fernanda Mejiasa in mu dala možnost strokovnega usposabljanja v glasbi, poglabljanja v slovensko kulturo in obvladanja slovenskega jezika. Po njegovem odhodu v Ljubljano je vodstvo prevzela za dve leti Roxana Muñoz. Danes zbor vodi Diego Bosquet.

Decembra 2006 je med štirinajstimi zbori, ki prepevajo že petdeset in več let v Argentini, slovenski zbor dobil priznanje Organizacije argentinske pevske dejavnosti. Istočasno je Narodni senat Republike Argentine podal zboru častno diplomo kot priznanje za doprinos argentinski kulturi.

Zbor šteje danes okoli 35 članov, večina sinovi in vnuki prvih priseljencev, torej tri generacije, ki se trudijo za ohranitev in razvoj slovenske glasbene kulture pod Andi.

PREMIERA OPERETE PLANINSKA ROŽA V GLEDALIŠČU TONETA ČUFARJA NA JESENICAH, 10.5.2008

Na odrskih deskah jeseniškega gledališča so pod režisersko taktirko Mihe Alujeviča premierno uprizorili opereto Planinska roža Radovana Gobca. Številčna zasedba igralcev, pevcev in glasbenikov je z njo ponovno obudila zlato dobo operete, ki se je končala pred 40 leti, ko je bila na Jesenicah zadnjič predstavljena ta zvrst glasbenega gledališča.

V opereti v treh dejanjih, ki je znana po svojih spevnih melodijah je nastopilo 11 solistov in igralcev, ki jih je spremljal pevski zbor jeseniške gimnazije, okrepljen z moškimi glasovi iz Žirovnice, ter orkester, v katerem so nastopali tako učenci glasbene šole kot tisti, ki so že pred štirimi desetletji sodelovali pri nastajanju operete Pri belem konjiču. Ta je leta 1968 v 19 predstavah privabila kar 5953 gledalcev.

Direktorica gledališča Toneta Čufarja Jesenice Branka Smole si želi, da bi ljudje opereto znova spoznali. Zato upa, da bo zanimanje za Planinsko rožo v času, ko na Planini pod Golico kot simbol Jesenic cvetijo narcise, veliko. "Opereto ljudje zelo pogrešajo," je prepričan Klemen Torkar, ki zaseda vodilno moško vlogo. Meni, da so na oder postavili nekaj, kar ljudje v tem kraju že dolgo časa niso videli.

Tudi režiser je prepričan, da so ljudje željni lahkotnejšega glasbenega gledališča. Za obuditev zlate dobe operete je izbral Planinsko rožo, ki po vsebini sodi v alpski svet ter ima dramaturški lok, spevne melodije in ne tako zahtevnih kostumov ter tehnike. "Izbrali smo jo, ker gre za opereto, ki je bila zadnjič izvedena prav pred 40 leti in je ljudem vse odtlej ostala v spominu," je dejal in pojasnil, da je melodija tista, ki najbolj ostane v srcu ljudi (povzeto po STA).

V opereti sodelujeta tudi člana naše skupine Stane Stres in Tone Špendov. Oba sta pridno obiskovala vaje, se gulila besedila in melodije ter z velikim navdušenjem stopila na gledališke deske.

PRVOMAJSKA PROSLAVA NA ZELENICI, 1.5.2008

1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chicagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po 8-urnem delavniku, vendar pa jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Vsakoletne demonstracije na 1. maja v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja. Za Slovence je bil 1. maj vedno eden izmed najbolj popularnih praznikov, od leta 1948 pa je uzakonjen tudi kot državni praznik.

Praznovanje 1. maja se je že z letom 1890 začelo tudi na ozemlju današnje Slovenije. Uvod v praznovanje dneva dela so bile prošnje delavcev, naj jim delodajalci dovolijo prost delovni dan ali vsaj pol dneva; od leta 1895 je večina delodajalcev takim prošnjam ugodila. Mnogo delavcev je zaradi udeležbe na praznovanju tudi izgubilo zaposlitev.

1. maj se je začel z budnico godbe, sledili pa so ji slavnostni sprevodi lepo oblečenih delavcev, ki so se s sorodniki in prijatelji odpravili na bližnji hrib in v gozd. Tam so se najprej udeležili delavskega shoda, temu pa je sledila veselica s pijačo, jedačo in plesom. Delavci so nosili v gumbnicah rdeče nageljne in prvomajske značke. Postavljali so mlaje, simbole svobode. Na bližnjih hribih so kurili kresove, v sprevodih nosili zastave.

Še vedno se je ohranil običaj kurjenja kresov na predvečer praznika, na praznika dan pa se ljudje še vedno udeležujejo množičnih srečanj na tradicionalnih prvomajskih shajališčih. Tako shajališče je postal tudi Dom pri izviru Završnice na Zelenici. Člani Mepsa smo se letos že osmič zapored udeležili srečanja in skupaj s planinci in žirovniškim podžupanom g. Jekovcem pripravili kratko svečanost.

ŽIVE JASLICE V POSTOJNSKI JAMI, 5.1. 2008

Letos smo člani Mepsa prvič dobili priložnost, da zapojemo v podzemnem svetu, in sicer v Postojnski jami. Tu vsako leto pripravijo žive jaslice, ki si jih ogleda na tisoče ljudi iz Slovenije in tujine. Svetopisemska zgodba o božjem rojstvu je v Postojnski jami nanizana v najlepših kapniških prostorih. Obiskovalci so si prizore jaslic lahko ogledali spotoma, ob sproščenem sprehodu skozi postojnsko podzemlje.

Posebnost letošnjih jaslic, ki potekajo že 18. leto, je bila v obogatenem programu v januarju, ko so se nastopajočim pridružili Sveti trije kralji. Predstave jaslic so ustvarjali mladi statisti amaterji iz Postojne in okolice. K prazničnemu vzdušju pa je na izviren način prispevalo 40 pevskih zborov iz vse Slovenije in zamejstva.